...Se pretpostavuva deka gradot bil osnovan vo 359 g.p.n.e. Vo 168 g.p.n.e., so pobedata na rimjanite nad kralot Persej, Makedonija bila podelena na 4 oblasti. Toga{ Stobi stanuva centar za trgovija na tretata oblast. Vo 148 g.p.n.e. Makedonija stanuva rimska provincija.[ireweto na gradot se povrzuva i so podigaweto na statusot na gradot vo rang na municipium, sekako 69 g.n.e, koga po~nuvaat da se kovaat moneti so natpis Municipium stobenzium.Vo tekot na raniot i sredniot rimski period, gradot Stobi cutel, na {to uka`uvaat pove}eto natpisi na spomenici. Kako najzna~aen istaknat spomenik od rimskiot grad e sekako Teatarot izgraden vo 2-3 vek od.n.e. Vo tekot na rimkiot period Stobi bil isto taka zna~aen i vlijatelen grad. Gradot bil epikopsko sedi{te u{te od 325 godina, koga episkopot Budios zel u~estvo vo Nikejskiot sobir. Vo tekot na 4-5 vek, ovde bile podignati pove}e impozantni crkvi kako po svojata golemina, taka i po svojata vnatre{na dekoracija so bogato arhitektonsko ukrasuvawe, mozaici, fresko- `ivopis i struktura, od koi golem del bea najdeni pri iskopuvawata. So mozaici se ukraseni i pove}e privatni gradbi, ~ie vnatre{no ureduvawe i raspred gi smestuva vo Peristerievata i Teodosijanskata palata.Vo Stobi postoela i evrejska zaednica od 3 vek, koga Polihramos ja podignal Sinagogata, koja bila uni{tena pri krajot na 4 vek i nad nea e podignata ranohristijanska bazilika, se pretpostavuva , za vreme na posetata na Teodosij Prvi vo Stobi, 388 godina. Vo 5 vek Stobi stanuva glaven grad na Makedonija Sekunda, pri prekrojuvaweto na rimskite granici.Vo 479 g. gradot bil ograben od vojskite na Teodoriha, a vo 518g, a mo`ebi i podocna nastradal od katastrofaalen zemjotres. Gradot ve}e nikoga{ ne }e go vrati porane{niot sjaj i blagosostojba. Ova uka`uva deka Stobi, po ograbuvaweto i ru{eweto od varvarskite narodi {to se dvi`ele kon Solun i Konstantinopol, bezdrugo bilo naseleno od slovenski plemiwa.Vo otkrieniot del na Stobi dosega se otkrieni i prou~eni pove}e arhitektonski objekti, i toa profani i sakralni gradbi so javna funkcija, potoa privatni ku}i, bawi, ~e{mi, teatar, del od gradskite bedemi. ulici, forumot i glavniot vlez vo gradot...